NATANČNOST NI VEDNO NUJNA?
(poskus kritične redakcije naključno izbranega besedila) Ob prebiranju slovenskih literarnih portalov sem naletel na pesem avtorice, ki sem jo v preteklosti že bral, kar nekaj pesmi se mi je zdelo dobrih in tudi knjiga (Lepo in prav) se mi je zdela čisto solidna. Pričakovanja so bila torej nekoliko višja kot za pesmi, ki jih na spletu objavlja LUD Literatura. Vendar je bilo nekaj, kar me je pri branju zmotilo, po daljšem premisleku sem ugotovil, da gre za način zapisa pesmi, ki je bil pričakovano običajen. Prav ta običajnost je sovražnik dobre poezije. Tule je pesem: Iz česa nastane odraslost? Srečanje je iz besede sreča. Popolno je iz besede polno. Takšno je bilo Lutkovno gledališče Maribor. Lutkarji so peli malo mimo. A natančnost sploh ni štela. Natančnost včasih ni zares nujna, včasih pa je predpogoj za vse. Razločevati med tem in onim ›včasih‹ marsikaj olajša. Kdo zna? Kdo sploh kar koli zna? Recimo videti besede, ki skrivaj živijo v trebuhih drugih besed. Re